BALI - OTOK BOGOV
BALI otok bogov in skok v DUBAI
16-DNEVNO RAZISKOVANJE INDONEZIJSKIH OTOKOV
22.02. - 08.03. 2024
Dopusti si razkošje in poseben oddih ZASE, doživi BALI na način, kot ga še nisi
Povezana v sebi s seboj, z vsem. In na tem potovanju smo bile kar štiri take. Torej, štiri ženske, ki utelešajo svojo osebno svobodo z raziskovanjem vsega kar Bali in slikoviti okoliški otoki Indonezije ponujajo. Potovanje, kjer poleg barvitega Balija in njegovih neskončnih zelenih riževih polj, obiščeš tudi mogočne klife Nuse Penide, peščene plaže Lomboka in posnorklaš koralni greben Gili otokov. Na poti domov za piko na i, narediš še pit stop v arabski Dohi.
Ideja, verjetno še bolj želja je zorela celo leto in vzklila nekega mrzlega januarskega večera 2020. V meni divja orkan, me buta in obrača kot da sem v centrifugi. Utripam... BALI, BALI, BALI. Gledam fotke, ki mi jih je decembra iz Balija pošiljala Mateja. Bolj jih gledam, bolj sem prepričana, da grem. Vem, da bo šla tudi ona še enkrat. Vem tudi to, da se nama bosta priključili še ena ali dve tapravi.
Ura gre že proti pol enajsti zvečer. Preučujem lete....iz Zagreba, Benetk, Dunaja. Gledam letalske družbe....Qatar, Turkish airlaines.....Skratka prilepljena na ekran svojega računalnika že nekaj ur. Kličem Matejo. »Mateja!!«, se derem v telefon. »GREVA. Jaz gledam karte za Bali.« No, Itak je bila ZA še preden sem jo sploh poklicala.
Naslednji dan narediva plan, določiva datum potovanja in to je to. Soglasno sva sprejeli tudi dejstvo, da gre najina prijateljica Lili z nama. Takoj sva jo videli na gugalnici nad riževimi polji v eni lepi dolgi oblekici.
NEDELJA
Midve totalno v akciji že nekaj ur. Kateri otoki, kam na Baliju, namestitve - na plaži, stran od plaže, prevozi, notranji leti. Z Lili sva zmenjeni za danes, da se dobiva zaradi neke čisto druge, x zadeve. Lili pokliče in ji rečem naj pride kar k Mateji na kavo in se ji niti slučajno ne sanja, da gre zraven. Še pred kavo jo postaviva pred dejstvo :«Lili, ti greš z nama na Bali!« Lili zažmrkne s svojimi lepimi plavimi očkami, se na široko nasmehne in je takoj ZA. Ko je vklopila glavo, je sicer malo pokomplicirala zaradi datuma in službe, a na koncu je zamahnila z roko in nama zagotovila, da bo vse uredila. In seveda tudi je, takoj naslednji dan, v ponedeljek.
Še vedno smo v dolgem in mrzlem januarju, ki ga nikakor ni konec. Zadnji vikend sem v Ljubljani na izobraževanju s prijateljico Evo. Že tri dni me posluša kako grem na Bali oziroma, kako sem že pravzaprav tam. Zadnji dan seminarja se nama še pridruži Mateja. In se je začelo. »Čuj, Eva! Ti moraš z nami na Bali!« Komentira, da nima potnega lista, da ne bo dobila dopusta....da se ji pa lušta. Kako se ji ne bi, jo ja mariniram že tri dni. »Potni list ti naredijo iz danes na jutri....torej ekspres, za dopust se boš pa tudi zmenila.«, sva
prepričani obe z Matejo. Eva nama zagotovi, da gre naslednji dan v akcijo. In se je seveda tudi to vse uredilo. Potni list, dopusta sicer malo manj kot smo si vse želele, je pa naša četrta ženska duša priletela na Bali za nami nekaj dni kasneje.
Ko veš, da bo vse tako kot je prav, enostavno pač veš. Ko rečeš FAJK in greš. Kako, zakaj, kje , na kak način in še tisoč majhnih in velikih vprašanj, si postavljaš potem sproti. Edino dejstvo, ki je na dlani je, da VEŠ, DA GREŠ. Še dva tedna do odhoda 17. februarja. Čas planiranja, res dolgih kavic, koordiniranja, neskončnih telefonskih pogovorov in veselega čakanja na dan D.
#BALI WOMAN RETREAT#
že skoraj vpijem. Mateja me gleda, ji ni nič jasno o čem brbljam in vmes skoraj ne diham. Ja, to je to. Ženske bova peljali na Bali. Midve jih bova peljali.
Decembra. Umirim glas in navdušenje, ter Mateji še enkrat razložim kako bova naredili posebno potovanje za posebne ženske na posebne kraje.
Mateja še isti večer naredi objavo na FB in tako je najina zgodba dobila uradni začetek. Doma navdušena pripovedujem kako, kam s kom in me komentirajo :
»Še šla ni, pa gre že drugič!« Je bil hec, zdaj gre pa zares.
Nisem tam še niti prvič, ampak vem, da bom šla tja tudi še drugič.
Kosilo z Matejo: Azijsko, itak. Požiram vsako njeno besedo podkrepljeno s fotkami z njihovega družinskega popotovanja po Baliju. Ampak, Mateja pravi, da je Bali potovanje za žensko dušo. Prikimavam in se 100% strinjam z njo. Ja, potovanje za ženske. Po dveh, treh urah sva že čisto »nahajpani«, kako greva naslednjič, verjetno kar kmalu na Bali skupaj. Nisva pa seveda vedeli, da se bo odvijalo tako zelo hitro, da bo ta naslednjič že naSlednji mesec. »Kavica?«, jo zvedavo pogledam izpod obrvi. Se zapeljeva do najine ljube kavarnice, kjer se zasediva še naslednje tri ure. Imava tisoč in eno idejo, jaz od vznesenosti in navdušenja povzdigujem glas.
Opazim, da me umirjeni gostje čudno pogledujejo, v meni pa se odvija totalno odštekan scenarij.
ZAGREB-DOHA-DENPASAR
Viski, najnovejši filmi, kava, mangov sok. Vsega v izobilju. V Dohi prestopamo, se malo šminkamo, špricamo s parfumi . Na koncu »laufamo« kot nore, ker pozivajo naš let za zamudnike. Se vkrcamo in spet imamo na voljo viski, najnovejše filme, kavo in mangov sok.
DENPASAR-BALI
Jupiiii. 30 stopinj. Se že preobuvamo v japonke in svoja utrujena ter od klime premražena telesca oblačimo v lahkotna kratka oblačilca. Zunaj nas čaka taxi. Vsi prijazni, ustrežljivi. Se počutimo kot v filmu Sex v mestu.... Port-ladijski prevoz do Nuse Penide Seveda smo lačne. Med čakanjem na prevoz, si v domači gostilnici naročim svoj prvi od naslednjih ne vem koliko že (definitivno pa se jih je v 14 dneh nabralo kar nekaj) NASI GORENG. To je tradicionalni indonezijski riž z zelenjavo in pečenim jajcem. Ljubezen gre res skozi želodec. Ne vem sicer ali velja, da se lahko zaljubiš v hrano....no, jaz se definitivno sem. Zasvojena za vedno.
NUSA PENIDA
Po skupno približno 20 urah potovanja smo prispele na našo prvo destinacijo. Otok Nusa Penida te začara s svojimi čudovitimi razgledi, veličastnimi klifi, peščenimi plažami in slapovi ter tisočerimi stopnicami, ki te vodijo na najbolj skrite kotičke otoka. Templji so na vsakem koraku. Ulice dišijo po kadilu. Domačini so prijazni, odprti. Počutiš se domače in sprejeto.
Poti, ki so ozke, tu in tam izginejo. Naš šofer Madi nas vozi naokoli kot največji zaklad. Nam odpira vrata, nas spremlja s pogledom, opozarja na nevšečnosti. Omogoči nam vpogled v srčiko domačinov in otoka, pri tem pa se vsakič znova, kljub našim povabilom diskretno umakne. Hvaležne vsak dan znova, da je z nami, še posebno po snorkljanju z mantami, ko ni bilo mant, bili pa so ogromni valovi, pobesneli voznik motornega čolna in vsa mogoča svinjarija na morski gladini. Lili je uživala, jaz sem bruhala, Mateja pa je norela, ker je bil izlet prvovrstni nateg. Popoldansko pohajkovanje po otoku in diamantna plaža sta s svojim veličastnim razgledom in adrenalinskimi stopnicami popravila vtis malce zblojenega dopoldneva.
BALI-UBUD
Madi nas zapelje v port, organizira vse. Se mu zahvalimo z visoko napitnino, se skupaj fotografiramo in si izmenjamo telefonske številke. Za vsak slučaj...za naslednjič.
Vožnja s čolnom na drugo stran hitro mine. Ubud je fantastičen, s hrano, ki razvaja brbončice. Mesto, kjer vsaka ulica, trgovinica, pločnik, tržnica diši po po kadilu. Diši celo mesto. To je resnično noro. Posrka te vase, da se potopiš vanj skozi nešteto odtenkov pisanih sarongov. In potem...še ena ljubezen. Gong Jatiluwih. Tisoč odtenkov zelene riževih polj. Zeleno, ki te ljubim zeleno. Edini dan, ko dežuje. Resnično nepozabna zelena riževa polja, ki jih umiva rahel dež. Smo obsedele v tišini
in se razjokale ob pogledu na veličino ter lepoto ponujenega Življenja. Zvečer pa spet uživamo ter se razvajamo v vili z bazenom. Čakamo Evo.
EVA
Končno se nam pridruži še naša četrta ženska dušica. Nazdravimo s penino in se smejimo še dolgo v noč. Vse je popolnoma popolno. Zadnji dan na Baliju vse štiri skupaj odkrivamo skrivnostne templje in njihove zgodbe. Slapove, ene majhne, spet druge rohneče, velike. Bali jih ponuja veliko. Uživamo v druženju, smehu, tišini. Vse v en glas potrdimo, da je to tisto pravo potovanje za ženske.
LOMBOK
Notranji let. V pol ure smo na otoku. Najprej opazimo super ceste....velike široke. Ko že misliš, da si doživela najlepšo vilo z bazenom, se znajdeš nekje sredi nič. Hotel Rascals, čudovit..
Vrhunsko. Izjemno. Čarobno. Smo obsedele odprtih ust in vsaka s svojim Cosmopilitanom. KRALJICE.... Dogodivščina s skuterji....Malo adrenalina, veliko smeha in kilometrov. Plaže pa, ooohhhh, ena lepša kot druga. Tu in tam kakšna tudi precej težko dostopna. Ko prevozimo sigurno že pol otoka, smo soglasne, da je bila prva najlepša. Nikjer nikogar.....samo me štiri na nekaj kilometrov dolgi peščeni plaži.....Raj na zemlji. Zvečer pa lokalna žurka z njihovim pivom in čips....ko veš in si prepričana, da še prideš.
GILI
Jutranji privat prevoz s čolnom na Gili in konjska vprego, ker drugega prevoznega sredstva tam ni. Za nas skrbi enkratna ekipa domačinov, ki nam želje uresniči še preden se jih sploh zavemo. Jutranje dolge lombok kave na obali. Popoldanske happy cocktail urice. Snorkljanje. Plavanje z želvami, k potopljenemu zakladu in okoli nas jate mavričnih ribic na koralnem grebenu pri Gili Meno. Ni besed, ki bi lahko opisale vse te občutke, lepoto, hvaležnost in našo medsebojno povezanost, na trenutke tudi globoko podporo.
DOHA
Po pisanem Baliju in vseh barvah, ki jih ponujajo okoliški otoki in barva morja, te v Dohi zadene enobarvnost in kontrast črno bele arabske kulture. Zanimiv, a popolnoma drugačen svet in kultura.
In že smo na letalu za Zagreb, polne adrenalina, čiste otroške radosti in nimamo pojma, da so tik pred nami zelo drugačni, negotovosti polni časi. Zato draga ženska. Ko se pojavi priložnost, rečeš FAJK in greš. Razmišljaš in sprašuješ se potem.
ŽIVLJENJE NI NIKOLI POPOLNO, SAMO MINEVA V PREHITREM TEMPU ŽIVLJENJA.
