KECAK DANCE
Ples in tradicionalni nastopi, ki prikazujejo dinamično kulturo ter močno povezavo le-te z religijo, so za Balijce ključnega pomena.
Njihovi tradicionalni plesi na več različnih načinov nagovarjajo bogove in jih vabijo k sodelovanju z domačini.
Vsak balijski ples se začne z mamljivo ponudbo bogovom, v zameno pa si ljudje želijo prejeti “taksu”, kar pomeni božanski navdih. Tradicionalno plese izvajajo vsak teden med različnimi obredi in v času festivalov. Izurjeni plesalci popolnoma obvladajo vse predele telesa, od obraza do oči, rok in nog, saj lahko le na ta način res izrazijo zgodbo, ki se skriva za plesom.
Me smo med začetnim raziskovanjem mesta Ubud na ploščadi pred tržnico naletele na simpatične Balijce, ki so vabili na večerno predstavo KECAK FIRE DANCE. Skupno kot dobro uigrana ekipa smo se na fajk odločile, da tega pa res ne gre zamuditi. Cel dan smo uživale na riževih poljih, gugalnicah, raznih degustacijah, zvečer pa dobesedno uletele na predstavo zadnjo minuto.
Zbor približno petdesetih moških v tradicionalnih sarongih je s svojimi glasovi in zelo posebnem ritmu dvigovalo temperaturo vsem nam, ki smo z velikimi ušesi in na široko odprtimi očmi, verjetno tudi z odprtimi usti opazovali dogajanje na prizorišču.
V središču krogu tega mogočnega moškega zbora, ki dejansko ponazarja vojsko opic, je bil plesalec, ki uprizarja ljubezensko zgodbo iz starega hindujskega epa RAMAJANA.
Kako zelo dobri igralci so, saj z obrazno mimiko in gestikulacijo rok ter celega telesa prikazujejo bitko princa Rama in zlobnega kralja. Ram se na vso moč trudi rešiti svojo princeso Shinto. Kostum, hitrost, gibljivost, moč in hkrati eleganca opičjega generala, ki se bori ob princu je naravnost neverjetna. Hanuman (tako se opičji general namreč imenuje), je dobesedno skakal med nami gledalci in zelo uspešno koketiral s publiko, vmes pa hodil tudi po ognju, brcal palmino listje in ga metal v zrak. Bilo je dramatično in mistično hkrati.
Plesalke so nas očarale z milino in popolno eleganco gibanja, predvsem z rokami in dlanmi.
Na koncu šova so se vsi nastopajoči potrpežljivo z nami še fotografirali (mislim na vse gledalce z nami vred). Zelo zanimivo nam je bilo nastopajoče po skupinskih fotografiranjih videti kako so se kar v kostumih zavihteli na svoje skuterje in odbrzeli v noč, ali pa morda na naslednjo predstavo v kak drug del mesta.
Torej KECAK FIRE DANCE je "must to do" in Ubud tudi naslednjič.
